[ Pobierz całość w formacie PDF ]
da jih utruja starost stoletij.
Joj kakó oto�na je ta pesem,
poln ganotja njen doma�i zvok,
0 e v osr�ju mojem ogenj vnema,
ki zagrnil ga je mrak globok.
160
KRES V PRISTANU
BESeDA
Zbor se je poslavljal od svojega pevca, ki ne bo niko-
li ve� pel. Ali jih je sli0 al? Ali mu je v tola�bo draga pe-
sem? Ali mu je v tola�bo drznost, ki jo je rodil njegov
pogum? Kajti kakor gobe pod borovci in smrekami se
zdaj vzdigujejo junaki v mese�ini, ker kragulj�ki budijo
vasi, cingljajo v planinskih stajah in v ov�arskih ko�ah,
zvonkljajo po gori0 kih ulicah, sredi Travnika in vrh Sa-
botina.
�Na kolesa!�
Da, ker zdaj ni 0 e �as, zdaj je treba be�ati, ker lu�i ka-
mionov raziskujejo no�. In spet so na kolesih, spet nji-
hove noge mrzli�no meljejo srebrno mese�ino in me-
se�ina se v zveri�enih ostru�kih usipa na katran, ki se
sveti kakor steklena reka. Oni pa so sklonjeni nizko nad
krmili, mol�ijo, in v njihovih prsih je �alost in upor. In
kr�evito se pesti oprijemljejo ro�ajev krmila, mrzlega
jekla, kakor jeklenega oro�ja. Potem se glave 0 e bolj
sklonijo, da je brzina ve�ja, da je molk bolj trdovraten.
Samo �ri�ki �irikajo. Zdaj tu, zdaj tam. Zdaj na tem
ovinku, zdaj na drugem ovinku. Niso ve� morje �irikanj,
so skupine stra�, ki so potuhnjene, a budne in vsevidne.
Pravijo: �ri �ri, be�ite, fantje, be�ite vsi. In 0 e: �ri �ri, svo-
bodna je pot, fa0 istov ni. Jih ni. Jih ni. In 0 e: �ri �ri, o
fantje na0 i, vi. O, vi.
161
KRES V PRISTANU
BESeDA
5
o je umrl, ga nih�e ni smel videti.
K A ljudje so romali v Gorico kakor krvna telesca na
ranjeni del telesa. Ker so utihnile prsi, ki so bile kakor
zbor glasov. In pevec ne bo ve� nosil svoje pesmi v pri-
sojne planine in je ne bo ve� preizku0 al ob ostrinah �eri.
Zato se ljudje spu0 �ajo po vseh stezah in po vseh gra-
pah. Vzdol� So�e. Vzdol� Vipave. In v Gorici tavajo po
ulicah kakor raztrgane procesije; zidar iz Ren� je izrekel
so�alje �evljarju iz Mirna; mizar iz Solkana je pokimal
va0 �anu iz Podgore. Raztepene skupine neme stopajo
po vogalih in �akajo.
Zastrupljeno telo pa so ta�as skrili v mrtva0 nico in
zaklenili vrata.
Tedaj so se �ene in dekleta odlo�ile. Po�asi so od0 le in
mo�je so jim sledili.
Stra�a in �rni mo�je so stali pred pokopali0 �em in
pred vrati mrtva0 nice na 0 irokem prostoru pred gori0 -
kim pokopali0 �em, ljudje pa so prihajali in polnili pro-
storni prostor natihoma, nesli0 no, kakor da se vsi zbira-
jo pred zeleno planjavo letali0 �a, ki je onkraj zidu, in
�akajo prihod �ude�nega letala.
162
KRES V PRISTANU
BESeDA
Morje ljudi, ki mol�i in �aka, in popoldansko sonce je
nad njimi. Sonce jih greje, misli pa so pri njem za za-
klenjenimi vrati, v hladu mrtva0 nice. Tedaj so se �ene
pogovarjale:
�Ko je sli0 al pesem, se je prebudil iz nezavesti.�
�Ne? Res?�
�Ja, in je rekel: ,Meni pojejo, fantje, meni pojejo. �
Tedaj so se �ene zganile, tedaj je morje glav vzvalovi-
lo, mno�ica se je premaknila kakor mogo�en plaz in
mrmranje in 0 um sta se prebudila v nji kakor gorski pi0 .
�Indietro, indietro!� so se drli mili�niki.
A plaz se je pomikal, pritisnil in se zgo0 �al, potem je
zarohnel kakor vihar v prepadu in �enski glas je bil obe-
nem jok in stra0 na kletvina. Tedaj so �ene podrle vrata
mrtva0 nice in mno�ica se je vlila kakor povodenj vanjo.
Tisti hip je bil spet med svojimi ljudmi, spet vodja slo-
venskega zbora. �rni mili�niki pa so se otepali in plavali
ko 0 �urki v plimi, ki jih je nosila in potapljala.
Indietro, indietro! = Nazaj, nazaj!
163
KRES V PRISTANU
BESeDA
6
n nih�e ni smel na njegov grob. In pred njegovim gro
Ibom je korakala stra�a. In kdor se je naslednji dan vti-
hotapil na pokopali0 �e, je lahko samo od dale� videl
stra�o in zapu0 �eni grob. A videl je tudi goro ro� na gro-
bu, in toliko jih je bilo, ro�, da so lezle vse naokoli dol na
druge grobove. Piramida vencev in 0 opkov kljub pu0 -
kam in samokresom; venci in cvetje, ki so v no�i pri0 li
neubranljivo kakor kragulj�ki v no�i k poslednji podok-
nici.
A pu0 eljci in 0 opki so bili kot na kup zmetano kamnje,
na kup zmetana polena, ker so bili vr�eni �ez zid, na-
skrivaj, iz razdalje kakor gobavcu.
164
KRES V PRISTANU
BESeDA
Orient-ekspres
1
red oknom �epita na telefonski �ici dva vrab�ka;
Ptakó sta zvita v klob�i�, da sta podobna dvema po-
�rnelima izolatorjema. Ona sedi za pisalno mizo v sobi
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
