[ Pobierz całość w formacie PDF ]
da jih utruja starost stoletij.
Joj kakó otoÏna je ta pesem,
poln ganotja njen domaãi zvok,
0 e v osrãju mojem ogenj vnema,
ki zagrnil ga je mrak globok.
160
KRES V PRISTANU
BESeDA
Zbor se je poslavljal od svojega pevca, ki ne bo niko-
li veã pel. Ali jih je sli0 al? Ali mu je v tolaÏbo draga pe-
sem? Ali mu je v tolaÏbo drznost, ki jo je rodil njegov
pogum? Kajti kakor gobe pod borovci in smrekami se
zdaj vzdigujejo junaki v meseãini, ker kraguljãki budijo
vasi, cingljajo v planinskih stajah in v ovãarskih koãah,
zvonkljajo po gori0 kih ulicah, sredi Travnika in vrh Sa-
botina.
»Na kolesa!«
Da, ker zdaj ni 0 e ãas, zdaj je treba beÏati, ker luãi ka-
mionov raziskujejo noã. In spet so na kolesih, spet nji-
hove noge mrzliãno meljejo srebrno meseãino in me-
seãina se v zveriÏenih ostruÏkih usipa na katran, ki se
sveti kakor steklena reka. Oni pa so sklonjeni nizko nad
krmili, molãijo, in v njihovih prsih je Ïalost in upor. In
krãevito se pesti oprijemljejo roãajev krmila, mrzlega
jekla, kakor jeklenega oroÏja. Potem se glave 0 e bolj
sklonijo, da je brzina veãja, da je molk bolj trdovraten.
Samo ãriãki ãirikajo. Zdaj tu, zdaj tam. Zdaj na tem
ovinku, zdaj na drugem ovinku. Niso veã morje ãirikanj,
so skupine straÏ, ki so potuhnjene, a budne in vsevidne.
Pravijo: ãri ãri, beÏite, fantje, beÏite vsi. In 0 e: ãri ãri, svo-
bodna je pot, fa0 istov ni. Jih ni. Jih ni. In 0 e: ãri ãri, o
fantje na0 i, vi. O, vi.
161
KRES V PRISTANU
BESeDA
5
o je umrl, ga nihãe ni smel videti.
K A ljudje so romali v Gorico kakor krvna telesca na
ranjeni del telesa. Ker so utihnile prsi, ki so bile kakor
zbor glasov. In pevec ne bo veã nosil svoje pesmi v pri-
sojne planine in je ne bo veã preizku0 al ob ostrinah ãeri.
Zato se ljudje spu0 ãajo po vseh stezah in po vseh gra-
pah. VzdolÏ Soãe. VzdolÏ Vipave. In v Gorici tavajo po
ulicah kakor raztrgane procesije; zidar iz Renã je izrekel
soÏalje ãevljarju iz Mirna; mizar iz Solkana je pokimal
va0 ãanu iz Podgore. Raztepene skupine neme stopajo
po vogalih in ãakajo.
Zastrupljeno telo pa so taãas skrili v mrtva0 nico in
zaklenili vrata.
Tedaj so se Ïene in dekleta odloãile. Poãasi so od0 le in
moÏje so jim sledili.
StraÏa in ãrni moÏje so stali pred pokopali0 ãem in
pred vrati mrtva0 nice na 0 irokem prostoru pred gori0 -
kim pokopali0 ãem, ljudje pa so prihajali in polnili pro-
storni prostor natihoma, nesli0 no, kakor da se vsi zbira-
jo pred zeleno planjavo letali0 ãa, ki je onkraj zidu, in
ãakajo prihod ãudeÏnega letala.
162
KRES V PRISTANU
BESeDA
Morje ljudi, ki molãi in ãaka, in popoldansko sonce je
nad njimi. Sonce jih greje, misli pa so pri njem za za-
klenjenimi vrati, v hladu mrtva0 nice. Tedaj so se Ïene
pogovarjale:
»Ko je sli0 al pesem, se je prebudil iz nezavesti.«
»Ne? Res?«
»Ja, in je rekel: ,Meni pojejo, fantje, meni pojejo. «
Tedaj so se Ïene zganile, tedaj je morje glav vzvalovi-
lo, mnoÏica se je premaknila kakor mogoãen plaz in
mrmranje in 0 um sta se prebudila v nji kakor gorski pi0 .
»Indietro, indietro!« so se drli miliãniki.
A plaz se je pomikal, pritisnil in se zgo0 ãal, potem je
zarohnel kakor vihar v prepadu in Ïenski glas je bil obe-
nem jok in stra0 na kletvina. Tedaj so Ïene podrle vrata
mrtva0 nice in mnoÏica se je vlila kakor povodenj vanjo.
Tisti hip je bil spet med svojimi ljudmi, spet vodja slo-
venskega zbora. ârni miliãniki pa so se otepali in plavali
ko 0 ãurki v plimi, ki jih je nosila in potapljala.
Indietro, indietro! = Nazaj, nazaj!
163
KRES V PRISTANU
BESeDA
6
n nihãe ni smel na njegov grob. In pred njegovim gro
Ibom je korakala straÏa. In kdor se je naslednji dan vti-
hotapil na pokopali0 ãe, je lahko samo od daleã videl
straÏo in zapu0 ãeni grob. A videl je tudi goro roÏ na gro-
bu, in toliko jih je bilo, roÏ, da so lezle vse naokoli dol na
druge grobove. Piramida vencev in 0 opkov kljub pu0 -
kam in samokresom; venci in cvetje, ki so v noãi pri0 li
neubranljivo kakor kraguljãki v noãi k poslednji podok-
nici.
A pu0 eljci in 0 opki so bili kot na kup zmetano kamnje,
na kup zmetana polena, ker so bili vrÏeni ãez zid, na-
skrivaj, iz razdalje kakor gobavcu.
164
KRES V PRISTANU
BESeDA
Orient-ekspres
1
red oknom ãepita na telefonski Ïici dva vrabãka;
Ptakó sta zvita v klobãiã, da sta podobna dvema po-
ãrnelima izolatorjema. Ona sedi za pisalno mizo v sobi
[ Pobierz całość w formacie PDF ]